IZRAČUN KOREKTURNIH FAKTORJEV ZA DELITEV STROŠKOV OGREVANJA

Kaj so korekturni faktorji in zakaj so potrebni ?

Korekturni faktorji so faktorji s katerimi se določa pravična delitev porabniških deležev toplote v posameznem delu stavbe oz. stanovanju. Na osnovi upoštevanja korekturnih faktorjev je možno dokončno urediti nastavitev delovanja delilnikov toplote. Vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi ima različne toplotne izgube, ki so odvisne od lege stanovanja, površin obodnih konstrukcij, toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij itd. Na primer stanovanje orientirano proti severu v zadnjem nadstropju stavbe potrebuje več toplote za ogrevanje kot stanovanje umeščeno v sredini stavbe, orientirano proti jugu. Te razlike je potrebno korigirati z določitvijo korekturnih faktorjev na osnovi podrobnega izračuna toplotnih izgub vseh stanovanj večstanovanjske stavbe.

​​Kje se uporabljajo korekturni faktorji?

Korekturni faktorji se uporabijo pri natančni nastavitvi delilnikov stroškov toplote, ki so naprave za indikacijo dejanske porabe toplote in so nameščeni na grelnih telesih.

korek1 korek2

 

Kdo predpisuje uporabo korekturnih faktorjev?

Določitev korekturnih faktorjev je zakonska zahteva po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur.l.RS, št. 7/2010). Določitev korekturnih faktorjev je možna le na osnovi analize toplotnih izgub za vsak posamezen del stavbe. Skupne toplotne izgube (transmisijske in ventilacijske) se glede na zahteve veljavnega pravilnika lahko določijo na enega od naslednjih načinov :

– na osnovi že izračunanih (določenih) toplotnih izgub s projektom centralnega ogrevanja ;

– na osnovi zahtev standarda SIST EN 12831 ali

– na osnovi vrednosti, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah z upoštevanjem pravil tehnike

Nestrokovni načini določanja korekturnih faktorjev

Določanje korekturnih faktorjev na osnovi vrednosti, pridobljenih v praksi nima strokovne podlage, saj je navedeno »prakso« nemogoče uporabiti oz. ta praksa enostavno ne obstaja. Zavedati se je treba, da je vsaka stavba specifična tako v pogledu tipov in velikosti stanovanj, njihove lege v stavbi in toplotnih prehodnosti (U vrednosti) njihovega toplotnega ovoja. Možnosti, da se korekturni faktorji določajo na taki osnovi, pravilnik sploh ne bi smel dopustiti. Nedopustna bi moralo biti tudi določanje korekturnih faktorjev s kombinacijo »prakse« in izračunavanja, kar ponujajo številna podjetja. Tak način je po našem mnenju zavajajoč, saj se v takih “izračunih” ne upoštevajo vsi ključni podatki (toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij, površine obodnih konstrukcij, itd.). Zavedamo se, da korekturni faktorji v veliki meri vplivajo na konkretne stroške stanovalcev, zato menimo da je potrebno za verodostojen in pravičen izračun upoštevati vsa pravila gradbene fizike.

 

​​Naš princip določitve korekturnih faktorjev

Zeus Energija d.o.o. je s podrobnim preučevanjem te problematike ugotovil, da je na osnovi natančnih izračunov toplotnih izgub za posamezne dele stavbe ali z uporabo že obstoječih izračunov iz projekta, možno določiti adekvatne korekturne faktorje in z njihovo uporabo pri nastavitvi delilnikov ustrezno določiti porabniški delež za posamezni del stavbe.

korek3

Toplotne izgube se izračunajo z upoštevanjem vseh vhodnih podatkov, in sicer: toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij in stavbnega pohištva izračunane na podlagi pregleda projektne dokumentacije in po potrebi na podlagi podrobnega pregleda objekta, orientacija objekta, površine vseh obodnih konstrukcij in stavbnega pohištva in neto površine vseh enot (stanovanj). Po končanem izračunu toplotnih izgub se stanovanju, ki ima najmanjšo potrebo po toploti za ogrevanje preračunano na neto uporabno površino, določi faktor 1, kar pomeni da se stanovanju ne korigira odčitane vrednosti iz delilnikov. Vse ostale enote oz. stanovanja, ki imajo večjo potrebo po toploti preračunano na uporabno površino se določi s količnikom potrebe po toploti najbolj “varčnega” stanovanja in stanovanja za katerega se določa faktor. Rezultati izračuna so v obliki faktorjev z decimalkami, kjer ima stanovanje z najmanj toplotnimi izgubami vedno faktor 1, stanovanje z največ toplotnimi izgubami pa na primer 0,524.

Pri delni ali popolni energetski sanaciji se toplotne karakteristike objekta bistveno spremenijo, kar pomeni da je potrebno korekturne faktorje na novo določiti z ustreznimi izračuni toplotnih izgub. V takem primeru nudimo ponovno določanje vaših korekturnih faktorjev po zelo ugodni ceni, če je bil izračun za določanje korekturnih faktorjev v preteklosti že izveden s strani našega podjetja.

 

​​Dosedanja praksa nam je pokazala tudi naslednje:

Pri starejših stavbah največkrat ne obstajajo več projekti centralnega ogrevanja iz katerih bi bilo možno povzeti že izračunane toplotne izgube za vsak posamezen del stavbe.

​Ker je izračun toplotnih izgub stavbe povezan z določenimi stroški, se stanovalci ali lastniki največkrat odločajo za omenjeno empirično (oz. izkustveno) določanje korekturnih faktorjev, ki jih skoraj praviloma določi dobavitelj delilnikov oz. njihov montažer ter jih uporabi za »pravilno« nastavitev delilnikov.

​V večini primerov, rezultat tega je, da se korekturni faktorji določijo napačno, stanovalcem obodnih stanovanj (tista z večjimi toplotnimi izgubami) pa se mesečni stroški ogrevanja drastično povišajo.

Vgraditev delilnikov je torej zakonsko obvezna, vendar opažamo, da obstaja veliko število stavb, kjer delilniki še niso vgrajeni ali pa, da že vgrajeni delilniki niso pravilno nastavljeni. Stanovalci mnogokrat ne razumejo smisla vgraditve delilnikov oz. njihovega principa delovanja. Obstaja veliko primerov, ko se svet stanovalcev odloči za vgraditev delilnikov samo zaradi spoštovanja zakonodaje oz. bojazni pred sankcijami.

Razumeti je potrebno predvsem to, da pravilno nastavljeni delilniki omogočajo le posredni element v kontekstu varčevanja energije za ogrevanje – njihova primarna funkcija je omogočanje poštenega obračunavanja stroškov za toploto, sekundarna funkcija pa je ta, da opozarjajo na prekomerno porabo toplote.

Novi pravilnik vsekakor predstavlja pozitiven premik na področju varčevanja z energijo za ogrevanje stavb z več posameznimi deli, vendar menimo, da bi bilo pred začetkom njegove obvezne uporabe nujno potrebno omogočiti daljše prehodno obdobje v katerem bi se morda prav zahteve v zvezi z delilniki preučile bolj strokovno, kar bi med drugim prispevalo tudi k pravilnemu razumevanju smisla delilnikov, predvsem pa bi uporabniki imeli možnost, da njihovo funkcioniranje tudi praktično preverjajo.

 

​​Predpogoji za pravilno delovanje sistema z delilniki stroškov toplote

Na tem mestu je potrebno poudariti, da so delilniki stroškov toplote le eden od ukrepov, ki prispeva k varčevanju z energijo. Bistvenega pomena, ne glede na energetsko bilanco objekta je tudi to, da je celotni sistem (razvod) centralnega ogrevanja hidravlično uravnotežen, ker je le tako vsem grelnim telesom, ne glede njihovo pozicijo v stavbi, zagotovljena enaka ogrevalna temperatura. Poleg tega je nujno, da imajo vsa grelna telesa (radiatorji) vgrajene termostatske ventile.

​Kar zadeva hidravlično uravnoteženje je potrebno poudariti, da ta je ta ukrep tako pomemben, da so za njegovo realizacijo predvidena tudi nepovratna sredstva EKO sklada.