Redni pregledi klimatskih sistemov

V državah EU predstavljajo potrebe po energiji v stavbnem sektorju približno 40 % celotne rabe energije. Vendar pričakujemo, da se bo s podobnim trendom kot v ostalem svetu, povečeval delež energije za hlajenje in prezračevanje. Toplejša poletja povzročijo večjo rabo energije za klimatizacijo stavb. Da bi znižali izrazit trend povečevanja rabe energije zaradi klimatizacije se uveljavljajo inovativne tehnologije in izboljšanje energijske učinkovitosti obstoječih klimatizacijskih sistemov.

e1 e2

V sklopu aktivnosti za zagotavljanje energijske učinkovitosti so predvideni tudi redni pregledi klimatskih sistemov. Redni pregledi klimatskih sistemov v kombinaciji s sistemom avtomatizacije, nadzora in merjenjem rabe energije omogočajo uporabnikom številne prednosti:

  • doseganje ugodnih bivalnih in delovnih pogojev,
  • optimalno delovanje naprav,
  • prihranek energije,
  • ponovljivo in predvidljivo vodenje procesov,
  • lažje odkrivanje in odpravo napak,
  • učinkovitejše vzdrževanje.

 

Namen rednega pregleda klimatskih sistemov je priprava predlogov za povečanje energijske učinkovitosti sistema ali njegovo zamenjavo. Pregled klimatskega sistema mora obsegati: popis in pregled dokumentacije, vizualni in funkcionalni pregled klimatskega sistema in klimatiziranih prostorov, pripravo predlogov izboljšav ter izdelavo poročila o pregledu. Redni pregled klimatskega sistema je po naši zakonodaji obvezen na vsakih 5 let.

 

Zakonodaja:

Osnovo predstavlja evropska Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev), ki v 15. členu določa:

“Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove velikosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Ocene velikosti ni treba ponovno izvesti, če se klimatski sistem ali hladilne zahteve stavbe v tem času niso spremenile. Države članice lahko znižajo pogostost takšnih pregledov ali jih po potrebi omilijo, če obstaja elektronski sistem za spremljanje in nadzor«.

 

Ta zahteva je vključena v našo zakonodajo preko:

  • Energetskega zakona (EZ-1) (Ur. l. RS, št. 17/2014),
  • Pravilnika o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/2008),
  • Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 6/2010)

 

Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov določa vsebino, način izvedbe in roke rednih pregledov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW, ki so vgrajeni v stavbah.